APDEJT.si

Donald Trump je na svojem golf igrišču v Turnberryju na Škotskem gostil predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Njuno srečanje naj bi se osredotočilo na trgovinske odnose med ZDA in EU, pri čemer sta oba izrazila upanje na napredek, čeprav ni bilo takojšnjega preboja. Trump se bo predvidoma srečal tudi s predsednikom vlade Keirjem Starmerjem.

Združene države Amerike so izrazile ostro kritiko do francoske kazenske preiskave, ki se osredotoča na družabno omrežje X. Preiskava je bila sprožena zaradi dveh pritožb iz januarja, ki trdita, da naj bi bil algoritem platforme X uporabljen za tuje vmešavanje v francosko politiko. Eden od francoskih politikov je namreč izrazil skrb glede domnevne manipulacije volilnega procesa.

Vodja laburistov Keir Starmer je potrdil načrte Združenega kraljestva za sodelovanje pri zračnih pošiljkah pomoči v Gazo in evakuacijo otrok. Pogovarjal se je z voditelji Francije in Nemčije o teh načrtih in poudaril sodelovanje z jordanskimi oblastmi pri zračnih pošiljkah pomoči v Gazo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron se je soočil s kritikami s strani nemških desničarskih politikov zaradi svojega stališča do priznanja Palestine. Medtem so francoski levičarji pozvali Macrona, naj posreduje glede načrtov ZDA, da uničijo kontracepcijska sredstva v Evropi v vrednosti približno 10 milijonov dolarjev.

Novi krog pogovorov med Iranom in evropskimi državami (Francijo, Nemčijo in Veliko Britanijo) je potekal v Istanbulu z namenom oživitve sporazuma iz leta 2015. Rusija je v povezavi s tem v orbito izstrelila nov iranski satelit. Iransko zunanje ministrstvo je srečanje označilo kot "preizkus realnosti za Evropejce". Kljub temu, da pogovori niso prinesli preboja, so se strani strinjale o nadaljevanju dialoga, pri čemer so evropske države vztrajale pri ponovnem nadzoru nad iranskimi jedrskimi objekti, čeprav se je Iran kljub grožnjam s sankcijami doslej držal dogovorov.

Vodja laburistov Keir Starmer je zavrnil zahteve po takojšnjem priznanju Palestine, medtem ko se je 221 poslank in poslancev iz vseh strank pridružilo pritisku na premierja, naj spremeni svoje stališče. K pritisku se je pridružil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je prav tako pozval k priznanju.

Nemčija je ustavila prostovoljne vizumske programe za begunce, kar je najnovejši ukrep v širši premisleki nemške migracijske politike. Ta poteza sledi polemikam glede programa, ki je omogočal sprejem Afganistancev, ki so bili v nevarnosti pod oblastjo Talibov. Hkrati so nemško-afganistanski odnosi pod drobnogledom zaradi deportacij. Nemška vlada namreč izgonske politike kaznivih Afganistancev v Afganistan izvaja s sodelovanjem s talibansko vlado v Kabulu, kar naj bi bil prvi korak k diplomatskemu priznanju s strani islamistov. Kritiki izražajo pomisleke, ali takšna politika v primeru odobritve prihoda talibanskih konzulov v Nemčijo za namene obravnavanja deportacij, ni v nasprotju s človekovimi pravicami.

Savdska Arabija je pozdravila odločitev Francije o priznanju Palestine. Medtem je nizozemski politik Frans Timmermans potrdil svojo izjavo, da bi Nizozemska morala v skladu s Francijo priznati Palestino kot državo, pri čemer je poudaril, da je priznanje nujno za mir.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek zvečer prispel na Škotsko na štiridnevni zasebni obisk. Med bivanjem se bo mudil na dveh svojih igriščih za golf v Ayrshireu in Aberdeenshireu, odprl pa je tudi novo. Trumpov obisk, ki je bil označen kot "cirkus", je spremljal pričakovan val protestov, zaradi česar je bila škotska policija v izrednem stanju, saj so bile "vse oči uprte v ta majhen košček Škotske". Številni lokalni prebivalci niso pozdravili njegovega obiska, med razlogi pa so bili njegovi napovedani carinski ukrepi glede viskija in kritičen pogled na njegovo politiko do Ukrajine.

Današnja izdaja Europa Kompakt poroča o več ključnih temah. Charles Michel je nagovoril vprašanje Kitajske, medtem ko je ukrajinski poslanec kritiziral ravnanje Bruslja glede korupcijskih obtožb. Evropska komisija je ponovno zagnala postopek za zakon o enakosti. Medtem so se veleposlaniki EU zbrali v Grčiji. Posebej izpostavljena je kritika zelenega poslanca v Evropskem parlamentu, ki poziva EU k močnejšemu pritisku na Kijev za preklic spornih odločitev glede protikorupcijskih organov v Ukrajini.

Mednarodno sodišče za pomorstvo (ICJ) je v svetovalnem mnenju ponovno poudarilo, da države kršijo mednarodno pravo, če ne ukrepajo za zaščito planeta pred podnebnimi spremembami. Sodišče je potrdilo, da lahko države, ki so prizadete, zahtevajo povračilo škode od velikih onesnaževalcev, s čimer je zmanjšalo možnost nacionalne neaktivnosti glede podnebnih sprememb.

Mednarodno sodišče pravičnosti (ICJ) je v prelomnem mnenju potrdilo, da države pravno zavezuje boj proti podnebnim spremembam in da neaktivnost glede podnebnih sprememb lahko predstavlja kršitev mednarodnega prava. Sodišče je poudarilo, da članstvo v Pariškem sporazumu ni pogoj za izpolnjevanje dolžnosti boja proti globalnemu segrevanju. Mnenje nakazuje, da bi države, ki povzročajo podnebno krizo, lahko bile naložene reparacije žrtvam. Države morajo sodelovati pri zmanjševanju emisij in naslavljanju "nujne in eksistenčne grožnje" podnebnih sprememb. ICJ je poudarilo, da so vse države zavezane k temu, da storijo "vse, kar je v njihovi moči", da bi se zoperstavile podnebnim spremembam, ki jih je opisalo kot "skrb vzbujajoče". Sodišče je ponovno izpostavilo, da imajo države "stroge obveznosti za zaščito podnebnega sistema" in da Pariški sporazum nalaga konkretne obveznosti zmanjšanja emisij, vendar se te obveznosti razširjajo tudi na širšo okoljsko zaščito.

Rusija je obtožila Italijo diskriminacije po odpovedi koncerta ruskega dirigenta Valerija Gergijeva blizu Neaplja. Dogodek, ki je bil odpovedan po vztrajnih kritikah, je povzročil, da je Kremelj italijanske oblasti obtožil "diskriminatornih poskusov 'kulture odpovedi'". Gergijev je znan po podpori Vladimirju Putinu.

Ukrajina je v luči domačih pritiskov na predsednika Zelenskega imenovala nekdanjega obrambnega ministra in sekretarja sveta za nacionalno varnost Rustema Umerova za vodjo delegacije na mirovnih pogovorih z Rusijo. Hkrati je nekdanji predsednik ZDA Donald Trump sklenil trgovinske sporazume z Azijo, vključno z Japonsko.

Protesti proti ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu so se okrepili, saj so demonstranti v Kijevu Zelenskega označili za "hudiča" in obsodili njegovo odločitev o podpisu zakona, ki naj bi zmanjšal neodvisnost protikorupcijskih organov. Medtem ko se Ukrajina sooča z vojno, se notranje razmere zapletajo z obtožbami o korupciji in avtoritarnosti, kar kaže na tveganje za nazadovanje v boju proti korupciji in kršitev načel Evromajdana.

Palestinsko ministrstvo za zdravje v Gazi je sporočilo, da je zaradi lakote umrlo še 10 Palestincev, s čimer se je skupno število žrtev povzpelo na 111. Izrael je obtožbe o lakoti v Gazi označil za cinične in objavil videoposnetke tovornjakov s hrano. Medtem je izraelski kneset z veliko večino, 71 proti 13 glasovom, izglasoval predlog za izraelsko priključitev okupiranega Zahodnega brega.

Danski minister za priseljevanje Kaare Dybvad je poudaril, da postopki azila ne smejo potekati znotraj Evropske unije, in opozoril, da migracije nadzorujejo organizacije, ki letno zaslužijo milijarde. Danska si prizadeva za novo, enotno migracijsko politiko EU, ki bi zavezovala vse članice brez izjeme. Dybvad je izrazil zavist nad uspešno migracijsko politiko španske vlade s Marokom in jo označil za zgled, ki bi ga želel doseči. Dansko predsedstvo Svetu EU si želi pospešiti postopke vračanja zavrnjenih migrantov, s čimer se zmanjšujejo nizozemska upanja na izjeme pri vračanju.

Srečanje med nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom v Berlinu so zaznamovale napetosti in številni konflikti. Pogovori so vključevali sporen projekt novega evropskega bojnega letala FCAS, ki mu grozi propad zaradi spora glede deležev med francoskim podjetjem Dassault in Airbusom. Dassault si je prizadeval za večji delež, kar je povzročilo jezo pri Airbusu. Kljub prizadevanjem za oživitev francosko-nemškega razumevanja so ostala odprta številna pereča evropska vprašanja.

Združene države Amerike so se v torek ponovno umaknile iz Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO), le dve leti po tem, ko so se ji ponovno pridružile. To je že tretjič, da so ZDA zapustile agencijo ZN, in drugič med administracijo Donalda Trumpa. Umik je bil pojasnjen z navedbami o pristranskosti Unesca proti Izraelu, kar odraža Trumpovo politiko odtujevanja od mednarodnih institucij.

Nekdanja voditelja Federal Reserve, Ben Bernanke in Janet Yellen, sta v New York Timesu opozorila na morebitne posledice napadov Donalda Trumpa na neodvisnost centralne banke. Medtem je guverner Minnesote Tim Walz sprožil polemiko, ko je ameriško agencijo za priseljevanje in carino (ICE) primerjal z nacistično Gestapom, kar je avtor Daniel H. Magilow podrobneje analiziral.